Lajf v barvah.

danes sem spet kuhala. Slikca za dokaz. Pa še dobro je blo
 recept za družinsko porcijo:
SESTAVINE:

skodelica riža (dolgozrnati/basmati) ( po želji malo več/manj)
250- 350 g očiščenih morskih sadežev
pol piščančjih prs
3/4 velike rdeče paprike
1 čebula
2 stroka česna
olje
1 zvrhana skodelica graha
1/2 limone
sol
poper (mleti in v zrnu)
žafran/žafranika
kurkuma in ostale začimbe po želji (če mate radi ful pikantno, začinte s curry-jem)

PRIPRAVA:

1.skuhajte riž (ampak ne preveč)
2.skuhajte na hitro meso, ki ste ga narezali na majhne kocke (vržeš v krop, pustiš, da vre 5 minut, oz. toliko časa, da postane bele barve, vendar ne predolgo)
3.skuhaš morske sadeže (vržeš v krop,vendar ne v isti krop, kot piščanca) vret mora okoli 3 minute
4.vzamete večjo posodo s teflonskim dnom
5.nasekljaš čebulo in česen, na olju pražiš, da postekleni in zadiši
6.dodaj na majhne kockice narezano papriko
7.popražiš papriko (5, 10 minut)
8.potreseš s papriko v prahu (3 kavne žličke/ po okusu)
9. dodaj riž, meso, morske sadeže, grah
10.posuj z žafranom( postat mora lepe rumene barve), in dovolj posoli( vmes probaj, da ne bo preslano)
11. dodaj poper: nekaj zrn ali mleti poper (vmes mešaj in probavaj, da ne bo preveč pikantno, razen če je to namen)
12. ožemi polovico limone in s kavno žličko pokapaj pol ali celo količino soka (po okusu, če je preveč ni dobro)
13. kuhaj še približno 10 minut, če je ‘masa’ presuha, dolijte malo vode  (skos moraš mešat, da se spodej slučajno ne zapeče, in vse delaj na zmernem ognju.mi mamo kremično ploščo, pa delam vse na dvojki)

MMM, če se kdo loti, dober tek :)

Evo, in končno tud slikca današnje dobrote. In ja, mora bit tako rumeno.

A ve kdo? Nekateri pravijo avgusta, nekateri julija, bla bla. Torej…Kdaj se začnejo?

Sanjalo se mi je, da jem sladoled. Kako obupano se mora to slišat?

p.s. se kdo javi in mi pospravi sobo?

Odprto okno, vetrič in plapolajoča zavesa, v radiator zataknjena opijeva dišeča palčka. Škoda, da ne zadane. In ležim ponoči v postelji in razmišljam. In sem v svoji glavi ure in ure, dneve, 2 meseca in razmišljam o vsem, kar sem med šolskim letom potisnila na stranski tir, ker je bilo vsega drugega dovolj. Lani med počitnicami sem prišla do hipoteze smisla. Upam, da Žižka ne bi kap, če bi jo slišal.

Že od maja v glavu snujem akvarel. Lepa beseda- snujem. V mestu ne vidiš tega, kar želim narisat. Na babičinem vrtu ni tega, kar želim narisat. Moram najt polje pšenice, popolno polje, s popolno skupinico razpršenega maka.

Pa potem je tu kilogram gline, ki ga moram kupit, ker imam še eno idejo, za katere izvedbo nisem našla časa med šolskim letom. Pa mavec, za odlitek. Pa že eno leto me v predalo čaka preluknjano zeleno muransko steklo, da  nekaj naredim iz njega, …

Počasi mineva monsunsko obdobje v moji glavi glede milijon opravkov, datumov, sem-tja-spet nazaj-kaj sem še pozabila… brr.

Ne verjamete? Hm, pa poglejmo. Še jst, ki ne maram kuhanja sem se danes spravla tole delat. Pa še čist u izi je.

Takole zgleda domač koren, preden je opran in očiščen.

Takole zgleda pa končni rezultat:

Ki ga po petih minutah manjka pol, kar je dokaz, da ni tako zanič, kot si ljudje mislijo:

 Največji šit kuhanja je bilo pospravljanje:

Pa še recept:

Dela se po jogurtovih lončkih.. tistih ta srednjih, prb. 250-300 ml:

1,5 lončka moke
3/4 lončka rjavega cukra
1 čajna žlička sode-ne zvrhana!
2 čajni žlički cimeta-lahko tri, če ga mate radi
1 čajna žlička pecilnega praška
pol čajne žličke soli
pol lončka seseklanih na kose orehov (ne mletih)
pol lončka rozin (ne narezanih)
3/4 lončka olja
2-3 jajca
1,5 lončka naribanega korenja (ko meriš, ga z dlanjo potlačiš k dnu, ker se ful stisne)
1 žlička vanilij skadkorja (če želite-jst se mu izognem)

Premaz:
pol tavelikega mascarponeja
1 žlička vanilij sladkorja (js ga ne dam)
lonček sladkorja v prahu (jst ne dam celega, ker pride čist kul sladko, tut, če ni velik cukra, pač probavaš maso, dokler ti ni kul)

Priprava

1) posoda: moka+soda+pecilni+cimet+sol= ‘masa’, ki jo mešaš

2) masi dodaš: rjavi sladkor, vanili sladkor, rozine, orehe

3) v maso nrdiš lukno in daš notr: jajca, koren, olje

4) dobro premešaš (še posebej po dnu, ker tam se rada pozabi moka)

5) pečeš v malo pomaščenem pekaču na 180°C, 45 minut

ko se shladi, ga premažeš s premazom. Ko serviraš, ne puščaj na pultu, ampak shrani v hladilnik, ker se premaz začne topit.

 Bon appetit, mes amis! 

Argh, res ne vidim poante v teh presladkih, premastnih, prekaloričnih in po vrhu vsega še dologčasnih kolačkih.

In povsod so že. V skoraj vsakem kafiču, kavarnici. Prilezli so že v vsak dom nemalokrat jih dobiš servirane na obisku. Po vrhu vseha jih je treba pa še z roko jest. In jaz iz meni neznanega razloga(ne, ni to, da bi se mela za preveč ‘high’) ne maram jest z rokami in ne maram muffinov. Popolna kombinacija, kajne? In ne bi rekla, če bi bili polnega okusa, ne vem, nekaj mmmm dobrega. ne, popolnoma povprečna, če se ne motim ameriška cukrarija. 

Anyone, out there?

in še prejle kliknem na vyagrin blog, ki je imel objavo: ČOKOLADNA PREGREHA , v upanju, da dobim Mousse au chocolat, ali pa čokoladno torto z višnjami in smetano, pač nekej… Dobim pa muffine. Omfg. Ne me jebat.

mi je zelo všeč. Zelo zelo. Zanima pa me, a ima sploh kaj alkohola?

In zraven še tisti mini mini japonski štamprleti.

p.s. no, tole na sliki ne zgleda kot štamprle, ampak okej, sej loh uzameš tut sam flašo

Ko bi le bilo tako enostavno. Trenutno sem totalno brez volje in energije. Ne pomaga niti red bull. Ga popijem, sem pol ure vredu, potem se mi pa že spi. Pa samo še 2 tedna moram bit na višku storilnosti, no!!

Na noč spim po dve, tri ure, pa včeraj, po tem, ko se mi je cel dan spalo, pa grem ob desetih spat in ne morem zaspat. Tako ali tako pa pr meni ne more bit drugače, ker se mi cele dneve spi, ob polnoči mam pa tako koncentracijo, da ne rabim nobenga črnega čaja in brez problema se naučim, magari dve stvari + vse ostalo. Zadnjič sem ob šterih zjutrej pospravljala sobo. preprosto mam tak bioritem.

Jeba, dan bi moral ukint. Come to the dark side

Zame je maj najlepši mesec v letu. Vse je v razcvetu, drevesa, celo ljudje, skratka vse. Ni prevroče in ni premrzlo- ravno prav poletno-spomladansko vzdušje.

Lovely may!

Čeprav je takrat največ kontroln, izpitov, konec koncev  se maja začne matura, ampak vseeno hočem še en mesec maja, še en mesec čudovitega maja.

rekli ste, če se ne motim, da je na svetu le še 8 stradivark. Okej, vem, da ta del glasbe po vsej verjetnosti ni vaše področje, ampak vseeno, če se lotite komentirat evrosong, to izvedite profesionalno, kot Mojca Mavec, na primer. In kvazi smešne pripombe tudi raje zadržite zase. No, na svetu je še 188 stradivarijevih violin, če se seveda nisem zmotila v štetju.

In ja, kot violinistka sem valda skočila v zrak ob izgovorjeni bedastoči, čeprav se marsikomu zdi zgoraj omenjen podatek pač mini-mini napakica.

p.s. Srbija bi mogla zmagat… Al pa Francija. O-o-o-o I’m looking for a band today al pa Bosna

Preveč kmalu bo tu čas, ko se bo treba odločit kako in kaj v življenju. Pizda, kako naj se odločim, kaj želim delat v življenju, če me pa zanima toliko stvari? Bombardiranje z vprašanjem ‘Kaj greš šturdirat?’ na vsakem koraku.
Povsod.
Vsak.
Dajte mi mir.
Ne vem.
Še.
Ali sploh kdaj bom? Ali pa je to zgolj še ena igra poskusov in napak?

In to svojo bolezen prenesejo name, ker sem čisto po naključju v kinu sedela zraven sošolca, ki je vse to delal CEL FILM. In ker tako zelo ljubim zakone Murphy-ja sem točno vedela, kaj me čaka. Grd prehlad/ali pač nekej+ vročina+ ena kila pošmrkanih robcev. Fuj in fej.

Še dobro, da so izumili lekadol in da rastejo limone. Kajti sedaj, ko se zaključujejo ocene, ko se bliža izpit iz violončela, da ne govorim o jutrišnjem nastopu s kvartetom, …. Sedaj je zadnje, kar rabim, da zbolim.