Sama se rada zanašam na svoj nos. Rada sledim vonjavi, če mi je všeč. Rada voham sveže pečeno pecivo, kruh, sadje, vonj morja, borovcev,cvetoče lipe, čaje… Pa vi? Vonjamo, ovohavamo že odkar pomnimo. Svoje nosove pa že zelo dolgo razvajamo z vonji, ki so jih mojstri za naše nosove spravili v lične stekleničke. Všeč mi je, če lepo dišim in všeč mi je če ostali ljudje lepo dišijo (še posebej to leti na predstavnike nasprotnega spola). Pa vendar vsakemu ne paše kar vsak parfum.

Pravijo, da se za vsako osebnost najde parfum in prav v tej poplavi parfumov je težko uloviti svojega, ki Vam paše in ki ga znate ‘nositi’ in Vam vsaj malo dvigne samozavest. Ne pravim, da je lepo, če je ženska/moški polit/polita z nekim ‘čip šit’-om in se zadušiš ko gre mimo. Zmerno s parfumi, prosim. Sama imam kar nekaj parfumov. Lahko rečem, da imam za vsak tip počutja svojega. Kar ne pomeni, da se vsak dan polivam s parfumi. no way. Zame je lep vonj le pika na i. Npr. namesto uhanov ali nasploh nakita, ali pa samo jaz, obleka in parfum (make-upa tako ali tako ne maram preveč: maskara svinčnik, morda senčilo in lip gloss). Parfum dam nase takrat, ko rabim nekaj več… Takrat, ko potrebujem nekaj, kar mi da voljo do tega, da se dokončno prebudim v nov dan, takrat ko so na ’sporedu’ taki dnevi, ko bi najraje ostala lepo v postelji, pila čaj in listala po starih Vogue-ih ali pa brala dobro knjigo.Torej, da zaključim. Vsak človek ima svoj vonj, še lepše pa je, če ga popestri z vonjem, ki mu paše.

Za konec Vam prilepim še sliko Grenouilla, čigar zgodbo zagotovo poznate.

Včerej zvečer je biu koncert Slovenske filharmonije in seveda smo js, babi in mami šle. Ob pol osmih se je vse skupaj začelo. Dirigiral je seveda g.Pehlivanian in povem Vam, da Smetanove Vltave še nisem slišala tako dobro zaigrane. Dvorana je pokala po šivih zaradi energije, ki jo je uspel izvabiti iz orkestra. Bilo je res vau. In prav nič se ne čudim zakaj smo lani skenslal iz programa slovanske plese. Ker so bli v primerjav s tem, kar sm včeraj slišala, tak poden od podna, da bi se osramotili.

Tkole je blo:

B. Smetana:  PRODANA NEVESTA                       Uvertura

C. Gounod:  FAUST                       Air des bijoux (arija Margarete iz tretjega dejanja)

C. Gounod:  FAUST                      Les troyens

G. Puccini:  LA BOHÈME                     Mi chiamano Mimi (arija Mimi iz prvega dejanja)

B. Smetana:  VLTAVA <3

M. Mihevc:  BABA JAGA (V srcu nemir) (tole mi ni blo tok všeč)

A. Dvořák:   SLOVANSKI PLESI                       Št. 8 (Presto, op. 46, št.8 )                      Št.10 (Allegretto grazioso, op.72, št.2 )

G. Puccini:  GIANNI SCHICCHI                      O mio babbino caro

A.Hačaturjan: MASQUERADE                           Valse

G. Gershwin: PORGY & BESS                         Summertime

 Pela pa je sopranistka Sabina Cvilak.

Aha, glede vabil se pa organizatorji(PeugeotSlovenija) tut tolko niso potrudil, da bi naglase postavli pri La bohème, pa pri Dvořák-u. No to je edino, kar mam za skritizirat

Sploh ne razumem čudnosti. Je čudno, če žvižgam Mozartovo 40. simfonijo, medtem ko se furam s ponijem (beri: toj ful staro kolo, za v šolo pa nazaj etc) po mestu? Je čudno, če si pojem Namesto koga roža cveti od Kreslina, medtem ko se rolam? Je čudno če čist podzavestno skos s prsti od leve roke migam (mogoče je krivo to, da že odkar pomnim, igram violino?)? Je čudno, če jem čokolešnik za kosilo in dodam zraven še kečap? Je čudno, če povem vse direkt in iskreno, tako kot je? Je čudno, če preden pojem hrano jo pokupčkam in potem spet zmešam in potem spet pokupčkam? Je čudno, da se ne maram rokovat, ker ne vem, kaj so ljudje s tisto roko delali prej? Je čudno, da sem obsedena s kilogrami, pa vseeno dam na rit kiklo št. 34? Je čudno, da se nalašč med tuširanjem namažem s tuš gelom po hrbtu in se potem slajdam po kadi? Je čudno, če rada rišem s kemikom po agrumih ali pa napišem gor kaj ogabnega, da potem te pomaranče nihče noče pojest(no, na koncu se je vedno usmilita al mami al pa oči)? Je čudno, da ne maram ljudi, ker niso iskreni in ker te vedno skušajo izkoristt? Je čudno, da sm rada v stanju zamaknjenosti? Je čudno, da sem čudna?

Mnja, drek pa relativnost. Dejstvo je, da sem čudna! Ste vi tudi kdaj malo čudni? Ha! Jaz pa vem, da ste. Nekateri še bolj kot jaz. Le da ste ukalupili svojo čudnosto oz. edinstvenost v monotono in vsakdanje življenje. Zaprli ste jo v majhno škatlico in potlačili v najtemnejši prostor v vaši glavi. Zakaj? Ker si niste upali izražati svoje, ne čudnosti, ampak unikatnosti, niste sploh poskusili, ker ste bili prepričani, da je drugi, ljudje ki vas obkrožajo, ne bodo sprejeli. Ker želite biti kot ostali, ste potlačili samega sebe. Uničili ste to, kar Vas je naredilo tako človeške, tako samosvoje in neponovljive. Zakaj? Pa povejte, če imate dovolj dober razlog!

wohoo, komi čakam, da bo začeu veljat proti-kadilski zakon. Zakaj?

1. ker mam dost tega, da sem pasivni kadilec,
2. ker mam dost tega, da pridem v lokal, pa zarad dima nič ne vidm
3. ker mam dost tega, da ko grem iz lokala smrdim po čikih, kot da sem skadila celo škatlco,
4. ker mam dost tega, da ko pogledaš na tla vidš same čike
5. ker mam dost tega, da mi v lokalu rečejo, da je to prostor za nekadilce, v resnici pa sm v istem prostoru kot kadilci, le da je vmes tegel za rože.

Omejila bi tut prodajo alkohola, kajti zaradi alkohola, na cestah umre vse preveč ljudi. Koliko časa bomo še gledali pretepene žene, uničena življenja, uničene družine zaradi alkohola, da se bo kaj premaknilo? Enako velja za droge. Koliko časa bomo gledali bedo drugih, ne da bi kaj ukrenili?

Pri nas se ne kadi, alkohol pa se pije v’ zanemarljivo mali’ meri, pa čeprav mamo vinograd.

Groza, kako je vroče! V stanovanju je prav lepo hladno, ampak zunaj! Zunaj je tako vrooooooooče, da kar žge. Zaradi vročine sovražim poletja :/. Želim si it nazaj v London, kjer so poletja ravno prav topla. Vetrič, ki pihlja non stop in dež, ki se vsake tolko časa vščije, pripomoreta, da je tam ravno prav toplo in prijetno.

Še dobr, da je konec šol. leta in sem zdaj 2 meseca pa še mal frej šole, ker če bi mogla zdaj hodt vsak dan ob dveh popoldne peš domov po tej vročini…. Pfff, no way! In v učilnicah je tut tako vroče, da znoriš, sploh ne moreš sledit uri, kr mede se ti, saj naša gimnazija še slišala ni za AC. Sicer bi notr moglo bit lepo mrzlo, ker je stavba stara in ma debele zidove, ampak 1000 ljudi naredi svoje. Kako more bit šele Ufiju vroče, ko pa ma tak fin kožuh.

po mojem mu dogaja

Sploh ne razumem ljudi, ki ne marajo knjig. In ko jih vprašam, kako to, da ne marajo ne knjig ne branja, mi sploh ne znajo odgovort. Sama sem v svet črk padla takoj, ko sm se naučila brat in od takrat naprej sem še vedno v njem. V vrtcu smo imeli mini knjižnico in super se nam je zdelo, da lahko sami beremo knjige. Spomnim se tudi knjižničarke iz osnovne šole, ko me je opozarjala, da takega kupa knjig ne bom mogla odnest domov, ker je pretežek . Ampak vedno sem nekako uspela v tisto šolsko torbo, ki je zgledala večja od mene in bila vedno težka okoli 8 kg, spravit tistih 10 knjig. Tudi danes, sem stalni gost knjižnice. Pridem ob petih popoldne ali celo prej in zbiram knjige do takrat, ko me čistilka že meče ven. Ja, za zbiranje knjig si vedno vzamem čas, kajti nisem z vsem zadovoljna. Vedno pa si kupim tudi svoj izvod knjige, ki mi je bila všeč. Tako je poleg zbirke knjig moje mame in očeta tu še moj delež in kmalu bo zmanjkalo prostora! 

Ko začnem brat knjigo, me moč zapisane besede kar posrka vase in ne izpljune, dokler knjige ne preberem v šusu do konca. Ko berem, je čas stranskega pomena. Izgine.

In seveda, pečat, ki ga dobra knjiga pusti v človeku… Pa ne govorim o tistih ‘površinskih’ knjigah, ki ti dajo mislit le  tisto noč, ko jo odložiš na nočno omarico. Govorim o tistih knjigah o katerih razmišljaš tudi po tedne in mesece, pa čeprav si v tem času prebral že nevem koliko drugih knjig. Taka knjiga je npr. Jonatan Livingston Galeb. Knjiga je zelo tanka, polovico knjige so slike, a v resnici je s svojim spročilom in pečatom, ki ga pusti v bralcu najbolj debela oz. bogata knjiga. Jonatan te odnese, da ne ostaneš na prejšnji višini, da ostaneš to kar si, v današnji monotonosti. Vsakič, ko knjigo znova in znova prebiram v njeni metaforiki najdem nekaj novega. Seveda ne smem pozabit na Saint- Exupéry-jevega malega princa, ki je prav tako knjiga in pol. Očarljiva beseda ob kateri se vedno znova zamisliš. Vendar so to knjigo preveč skomercializirali( še najbolj primeren izra za to, kar bi rada povedala), saj dandanes  veliko preveč ljudi reče, da jim ta knjiga najljubša, ko pa jih vprašaš zakaj, pa ne vedo povedat.

Aha, trenutno pa berem Eco-vo Foucaultovo nihalo… Sicer sm šele na začetku, tako da kaj več kot to, da je zaenkrat še kar, ne morem napisati.

Danes zgodaaaaj zjutraj (ob 11h) sm se spravla iz postle, se zrihtala, spravla iz ’brloga’ in šla v čajnico se zmenit za poletni job. So mi dal eno številko, da pokličem glede prostih mest in mi reče, da naj se oglasim naslen teden v čajarni.

Čeprav mi v bistvu sploh ni treba delat in bi lahko cele počitnce gnila doma in se smilila sama sebi, ker nimam nič za počet. Že lani sm delala v lublanski banki pr mami. Ja fino je blo met svoj denar. Ampak res. To ni tko k žepnina, ki ma še vedno tist grenak ‘priokus’, ker ti jo dajo starši. Met svoj denar je fajn, ker si lahko kupiš fakin kar koli, ne da bi za to reku staršem in ta filing je zakon. Upam, da tut letos kake male denarce zaslužim.

Mami me je prsilla, da grem poleti s familijo na morje. NEEEEEEEE!!! sej morje je fino, in plavanje pa potapljanje: vse to je ful fajn za počet poleti, sam kaj ko gremo cela familija. Poklal se bomo, Vam rečem. Starša sicer ne, ampak se bova pa js in brat . Super se razumeva-NOT!

Nevem kako in kdaj, ampak nekako so se moji možgani odločili, da bodo v zadnjem in odločilnem tednu šole bli nastavljeni na so called ‘zajeb’ mode. Ja.. wtf, bi se marsikdo vprašou. No, da obrazložim: nič se mi ne da. 1. narest moram še 2 seminarski; 2. napisat moram prošnjo za delo v glasbeni delavnici za naslednje šolsko leto; 3. ponovit moram teorijo, za vpis 4.spat moram tut, ne?

no.. vse to mi nekak ne gre. Iz nedelje na ponedeljek nism šla sploh spat, ker nism bla zaspana, pa še neki sm se učila in se fixala z Mozartom in sudokujem. To je seveda imelo efekt na današnje počutje, ki je btw rahlo katastrofalno, ker sm šla danes spat ob dveh zjutrej(kar je dost zgodej-good girl, right?), bo to spet imelo posledice na sredo itd.

Danes sm bla pr optiku, ker se mi je vid poslabšal (ja včasih, beri: peti razred oš, sm nosila očala, ker med igranjem violine nism vidla not.. lol not! polej se mi je pa vid na srečo popravu).

  [zaradi spornosti vsebine je bilo besedilo umaknjeno]

Nato je mami popoldne  dobila fiksno idejo, da sem (pazi to!) preveč suha (!?). Pa kaj njej ni jasno?!?!?!?!Na sumu jo imam, da zadnje čase kupuje samo tako hrano, ki redi in jo js po možnosti celo jem. GRRRR! Pa ni mi jasno, kako lahko takemu vaflju, kot sem jaz, nekdo reče, da je presuh. Naša mati je itak ‘drama queen’. Zakaj se rajši ne sprav na brata, ki pa res poje vse, kar vidi?

juhu končno doma. Včeri sm v večernih urah končno pršla domooooooovvv! končno, ker nad tem ‘izletom’ nism bla prov nič zadovolna. Vidl smo: Rim, Neapelj(fuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuj), Pompeje, Monte Casino smo skenslal in pa Orvieto. Če Italija ne bi imela takšne zgodovine, kot jo je imela, bi rekla, da ni vredno hodt tja. Totalna čefurija/svinjarija/… Fuj in fej. Ugotovila sm, da je Italija primerna samo za smučanje in za nič več. Hrana = ogabna,še dobr, da sm mela s seboj velik hrane(beri: frutki+frutabele+vode+barillini obični piškoti); wannabe hotel= ekstremno ogaben in si ne zasluži naziva hotel; za metro sm mislna, da bo vsaj malo podoben londonskemu, pa sm bla razočarana, ker ni niti senca londonskega. Fuck.res je drek vse skupi… sej me je mami posvarila, da naj ne pričakujem veliko, pa še vseeno nism prčakvala, da bom tako razočarana.

sedaj mati kuhajo kosilo (wohoo hrana!!Ne morem verjet, da se JAZ veselim hrane)

čez pol ure grem v Rim… upam, da se živa in predvsem z vsemi organi vrnem domov.Papa

[zaradi spornosti vsebine je bil del besedila umaknjen]

Jutr popoldne grem v Rim(+Neapelj, Monte Casino in Pompeji) do vključno sobote (ja, mir boste imeli pred mojimi izpadi) še vedno se nisem odločila, ali naj kupim zeleno torbo ali ne…. mati pravijo, da je morda prevelika, za ‘moje potrebe’. Morda ima prav…. morda ne.

Spakirat se grem…

Nikoli pravzaprav ne vem, o čem/kom bo govorila objava.Ko se odločim, da bom napisala objavo, sem popolnoma brez idej in se prepustim blogovskemu flowu, ki me v trenutku, ko začnem potegne vase in izpljune šele takrat, ko objavo že N-krat preberem in popravim vse napake(če jih seveda opazim). Go with the flow. In potem tipkam in tipkam, dokler se popolnoma ne zatipkam in ugotovim, da sem popolnoma skrenila s teme in posledično držim tipko ‘delete’ celo večnost. Tudo danes sem jo.. nato pa sem se odločila, da nepišem nekaj o tem, kaj sem danes počela:

Danes sva z Ufijem sama doma.No.. doma je še brat, sam njega se ne šteje (zloba). Odločila sm se, da se bom mal delala matematko, ker se bom v torek najbrž javla, da proti koncu leta pade še kakšna lepa ocena več. Pogledat moram tudi francoščino iz istega razloga. Še prej pa moram pospravt sobo, sej je v razsulu…Ker če ni pospravlena, se ne morem učit, ker me vse skupej nervira. Danes se je zgodil čudež. Dobesedno. navadno se ob sobotah vstanem ob dveh popoldne.. danes sm se že ob osmih!! Zato, ker je biu danes dan za sitotisk. Sicer sm js tiskala še z lesenim sitom, ročno. Preden sm se odločila sem narisala milijon skic.. in šele polej izbrala najlepšo, lepo s skalpelom izrezala iz papirja ven tisto, kar hočem na majci in za vsako barvo posebej natislna. Ja, za vsako barvo in vzorček moraš posebej vn rezat in tiskat. Motiv  je zelo abstrakten in ne bom razlagala kaj predstavlja.. Vaši domišljiji prepuščam prosto pot.

tista podolgovata packa, bo šla med pranjem stran, ker je ne bom polikala. Nesreča pač.

Tista rumena lisa(desni spodnji kot) je pa odsev od tulipana, ki ga mam narisanga na oknu (majčko sm na okn obesla, da bi sonček šajnov nanjo in do konca posušu tisk, da sm ga polej lahko polikala.

meni je všeč, pa Vam? Saj vem, da ne. Bratov odziv:” wtf?”