Po vrsti bom lepo napisala stvari, ki jih nikoli nisem marala dat nase.

 Št.1 KAVBOJKE

Št.2 LEGGINS-ke oz. po domače legice

Št.3 FLIP-FLOP-ke oz. po domače japanke

Št.4 OGROMNA SONČNA OČALA, da zgledaš kot grda muha

Št.5 PONAREDKI

Št.6 ALL-STARKE

obrazložitev sledi:

1. Ker so mi najbolj grdo in neudobno oblačilo. Nosi jih čisto vsak in kamor se ozreš povsod same kavbojke. Nikoli jih nisem marala/nosila in upam, da jih nikoli ne bom. In vsakič ko me kdo vpraša zakaj ne nosim kavbojk… Pač mi ne sedejo. Ogabne so mi. Sto ljudi, sto čudi

1. Leggins.Te grozne pajkice, ki jih še zmeraj da nase skoraj vsaka ženska, čeprav so že zeloooo out, čeprav ji npr.ne pašejo in zgleda npr kot šinek v mrežici. Ne maram jih in pika.

1. Japanke. Tudi popularnosti japank nikoli nisem kapirala. Ok, razumem, da jih je najlažje obut in da so primene za poletje ampak for god’s sake! Še tečt v tem ne moreš. Lažje je tečt po grnanitnih kockah v n-centimeterskih petkah kot pa v flip-flop-kah. Grozne so. Vsi jih obožujejo. Js pa jih nikoli nisem oboževala in nikoli nisem imela nobene želje, da bi jih nosila.

1. Ogromna sončna očala. Tudi ta stvar se je razpasla kot muhe na kravjeku. Obupno grda reč, ki pokvari še tako lep obraz. Če si pa grd, ti pa tako ali tako ni pomoči.

1. Ponaredki. Ne maram jih. Res je, da so pol  cenejši od originala in oh in sploh…. Ampak še vedno je ponaredek. Ne, hvala.

6.All-starke. Vem, sper popularno obuvalo, ki ga nosijo vse generacije. Ne morem pa si predstavlati, da bi to nosila. IIIJUUUU!! Enako kot pri kavbojkah. Niso moj stil in mi ne sedejo.

No, tako. Js sm zaključila, sedaj pa me lahko spljuvate in v drek rinete.

Možgani znajo bit do nas samih tudi nesramni(lol hecam se). No, ali pa smo do njih mi, ker ne spimo dovolj in posledično ne dobijo dovolj energije. Torej… Se vam je že zgodilo, da ste budilko kljub temu, da ste jo slišali vstavili v tiste tretje sanje (sanje ki se jih navadno spominjamo, sanjamo pa v treh fazah) ? In kar naenkrat je v sanjah zvonil telefon in nekdo ga je dvignil in opa, nehalo je zvonit. Ali pa da trobi na prehodu za pešce avto (spet zakamuflirana budilka). No, zato imam jaz več budilk(groza), ki zvonijo ob različnih urah in tako nekako furam, da se celo zbudim. Ali pa tudi ne.

Naša podzavest nam je podzavestno (ne vem kako bi še drugače temu lahko rekla, ker v vsakem primeru zveni čudno) ‘ustregla’ še z nekaj minutami, urami spanja.

Priznam, nisem jutranji tip človeka. Vse raje delam ponoči, tudi učim se raje takrat, kajti takrat je moja koncentracija na vrhuncu (ali pač?). In zame je budilka grd in ogaben stvor, ki me muči in brutalno zbudi vsakič ko moram vstat. Na budilki, mobitelu in domačem telefonu si moram vedno določit najblj ogabno in brutalno zvonenje, da se sploh zbudim, kajti drugače ni šans, da bi se na kkšn nežn cin cin js vstala. Seveda se zdaj med počitnicami navajam, da bi čimprej vstala in dejansko živela podnevi. Nekako mi počasi uspeva. Nekako…

[zaradi spornosti vsebine, je bila objava umaknjena]

Kaj se mi je totalno utrgalo?Wtf?! Kaj delam pokonci tako zgodaj? Ne vem. Ja, res se mi je utrgalo. Tu v dnevni sobi mi dela družbo Ufi, brat (na srečo) še spi, starša pa sta v službi. Je pa res, da je mir. Takšen mir je le še ponoči okol 4. ure zjutraj oz. ne, ker ob štirih začnejo že ptički čivkat, tako da je bolje, da rečem ob treh. Tako kot vsako jutro (razen če se mi ne da, ali pa pozabim) pijem Ego iz rdeče pese in malin..njami, njami. Po več kot 3 dnevni pavzi od interneta (seveda sem bila malo na internetu v soboto in pondelk) sem se odločila, da napišem blog oz. da malo nabluzim na blogu. Zakaj me ni bilo na internetu? Ker sem šla s starši na vikend za čez vikend. In kaj sem tam delala? Pogledala sem še tistih par dvd-jev, ki čakajo že celo večnost na to, da jih bom pogledala(doma se mi ni dalo). Tako sem celo sobotno popoldne preživela v mrzlem vikendu z laptopom na kolenih, medtem ko se je večina v Sloveniji pržila zaradi vročinskega vala. Gledala sem: Zadnji dnevi Sophie Scholl (priporočam), Maleno (še kr, tko-tko) in Borata (ne priporočam, razen če vam je všeč malo bolan ”humor”-sicer pa… Saj ste ga že vsi videli).

Borata moram res skritizirati. Sej je fajn blo spet neki tazga gledat, da ne pozabiš kako debilni so američani, sej je na trenutke smešno, ampak če pa na vse skupej pogledam kot celoto, je pa bolno in na moč primitivno. Vsi Borat-fani, ne me ubit, ja!?

Morala bi se zbudit ob devetih, ker moram na milijon fakin koncih bit ob isti uri. Blagovolila sem se zbudit ob desetih. Zaenkrat mi gre dobro. Vse možne budilke so bile že na tleh, kar pomeni, da so ure le zvonile. Zakaj imam občutek, da niso??!? Ponesreči stopim na mobitel. Revež. Na srečo mu nič ni. Fajn. Odprem vrata od sobe in se privlečem v kopalnico ugovotim, da je spal v kopalnici. Torej gospodič si je za novo spalnico izbral kopalnico. Tudi prav.

Umijem si zobe.

 Poskus številka 1. stisnem preveč paste in vse skupej gre mimo ščetke. drek.

Poskus številka 2. Stisnem na pasto (uf, fino, nisi zgrešila ). Dam ščetko pod pipo, pa mi voda odnese zobno pasto. pa kaj za ku*** aa!3?)`˘°ˇˇ#”#%!!? Na koncu si le operem zobe, da se šajnajo.

Očitno sem pozabila pogledat kolko je bla ura, ko sm bla nazadne budna. Em.. mislm, da je bla dve zjutrej, ali pač? Nikakor spet nism mogla zaspat. Že ob pol polnoči sm šla v postlo. No po podočnjakih, ki spominjajo na milijon pasovno avtocesto, sodeč, sem zaspala okoli pol petih, štirih zjutraj.

Evo, še nekaj fotk Ufija:

tukaj ovohava svojo tačko

tale fotka je slaba, ker nism hotla pržgat luči, ker bi ga zbudila.Pa sm jo dala v ČB, da zgleda vsaj mal lepš. takole uživa. takole si nosi povodec, ko sva na sprehodu. Če se mu da, seveda.

Slika je mal motna okoli smrčka, ker se je ravno takrat, ko sm slikala, očitno premaknil in nisem opazila… če bi, bi ga slikala še enkrat v moving mode. Čisto je moker od dežja.

Vsi pravijo, kako velik je. Meni pa se zdi, da je kot mala buba, tale moj Ufi. Aha, še to: 25.6.2007 je bil star 9 let.

[bla bla bla, tale objava je bla pa tolk dovgočasna, da če je ne bi zbrisala, bi lahk dobila Nobelovo nagrado za dolgočasnost...  

 Besedila od Edith pa ne bom zbrisala:

…C’est toi pour moi. Moi pour toi Dans la vie, Il me l’a dit, l’a jure pour la vie.Et des que je l’apercois Alors je sens en moi Mon coeur qui bat…

Taka je bila pred dvema dnevoma.