dialog dneva: ” mami, jst bi nrdila korenčkov kolač. Je mercator jutr odprt?’

mami: ‘ počak še mal, bo na vrtu koren’ (ne da se mi pisat narekovajev) jst: kolko korenja?

mami: velik korenja

jst: enormne količine korenja?

mami: ja

jst: epske količine korenja?

mami: ja

jst: whoa, get the party started!!

 —–>—->

Bom vsak dan spala do dveh popoldne. Ne bom imela niti ene ure. Bom imela vrt na katerem bodo celo pomlad sami tulipani. Poleti pa mak- nimam zastonj nick-a pavot Bom končno lahko igrala violončelo tudi ponoči. Imela bom job, ki se bo prilagajal mojemu bioritmu. ITAK.

Ko bom velika, bom še večji egoist kot sem zdaj.

To so mini stejtmenti, ki se mi vsakič, ko trpim kot Werther porajajo po glavi… Tako, malo za hec in malo zares.

p.s. glede ur: samo kaj ko je na računalniku pa na mobitelu. Jeba.

In torej…. Kdaj bom velika?

hocem mojo mamico, zdejle! ker mam vrocino in ker hocem domov! Ker mi po pocas zmanjkalo lekadola,ker mam vrocino, ker sm dobila alergijo na nevem kaj, pa nimam zdravil s seboj, ker se mi ni pojavla ze neki casa, pa ker je ta izmenjava predolga.

da ne boste mislni, to ni domotozje (zdrzim od doma se dlje brez takih izpadov), samo dost mam, da sm zbolela, ker tle v bajti noben ne kur, da sm oblecena kot medved, pa me se zmeri zebe! pa da je moja pojsla rzaven okna, ki ne tesni in se vsako jutro zbudim kot Oetzi(ne, ne morem je premaknt).

HOCEM MAMICO, OKEJ??!!