Lajf v barvah.

eno vprašanje za vse tiste, ki ne marate ponedeljka, ki pride za nedeljo.

pavot — Sun, 10 Aug 2008 16:05:47 +0000

Kaj je najboljša stvar, ki jo lahko narediš zjutraj? Spiš dalje.

Samo za gurmane: mediteranska poslastica za kosilo

pavot — Thu, 07 Aug 2008 21:34:44 +0000

Mmm kako je dišalo, prov njami je blo. Samo še terasa s pogledom na morje, borovci in vonj sivke je manjkal. V dokaz slikce in recept. Za pripravo sem porabila 5 minut, za pečenje pa ene 15. Tako kosilo je tako nekalorično, da ga brez skrbi lahko jejo tudi tisti, ki hujšajo.

Recept: potrebujete 1. v ribarnici kupite fileje kakšne lepe,sveže(kar pomeni, da ni bla zmrzjena), negojene ribe. Ne kupujte postrvi, ker so preveč mehke in prehitro razpadejo. 2.kupite od Ete, ali Naturete, al kaj so že, sušene paradižnike 3.rabite še rožmarin (posušen), mleto rdečo papriko, origano, majaron. 4. ne pozabite na zobotrebce

postopek 1. fileje razporedite po deski za kuhanje in po njih potresete mleto papriko, origano(ne bit škrti), majaron (z njim rajši ne pretiravajte), rožmarin. 2. na vsak file date dva suha paradižnika, ki ga prej malo posolite (filejev ne solite, ker bodo drugače med kuhanjem razpadli in bo velika jeba) 3.na vsak file polijete eno kavno žličko olja, v katerem je bil vložen paradižnik 4.fileje trdno zrolejte v štrukljem podobne role in jih prebodete z dvema zobotrebcema(vsak na eno stran) 5. v segreto, malonaoljeno ponev, položite rolce. pečete na zmernem ognju in po presoji obračate, dokler riba ni povsod belkasta, lepo pečena in zapečena. 6. ko so pečeni, jih okoli in okoli dobro posolite. 7. če so dobro pečeni, lahko zobotrebce brez skrbi vzamete ven, rolce ne bodo razpadle. 8. olje in sok, ki gre iz ribe in osane v ponvi, lahko polijete čez ribo, da bo še bolj sočna.

Zraven lahko postrežete pečen krompir, sezonsko popečeno zelenjavo, pač kar koli se vam zdi, da bi pasalo zraven. (tako veliko zgleda zaradi tega, ker sem jst jedla na malem krožniku, ker sem jedla za kosilo samo to.)

Ker zelo lepo zgleda, lahko uporabite kot prilogo k kakšni drugi morski jedi. primete za zobotrebce in jih razpolovite po beli črti (ko so pečeni, seveda), takole, kot vidite na slikci:

Bon apétit, mes amis. Zares je blo dobro, pa še na hitro nrjeno.

p.s. vse moji recepti (korenčkov kolač, ribje role, paella,..) sem dodala tudi na kulinariko.net

bolj ko smo starejši, bolj znamo komplicirat stvari.

pavot — Thu, 31 Jul 2008 19:10:10 +0000

Otrokom je vse jasno. Vse povejo direkt. Vse jih zanima. Predvsem pa se ne bojijo istih stvari, kot se jih potem, ko so starejši. Bojijo se teme, nimajo pa treme pred nastopom. Vedno so supersamozavestni. Bojijo se duhov, ne bojijo se prašat česarkoli, kogarkoli. Bojijo se še marsičesa, a nimajo predsodkov. Saj je logično: mali strah zraste v velikega, starejšega, ki se zdi še veliko bolj nepremagljiv, kot takrat, ko si bil otrok.

Ko sem bila stara 4 leta in sem imela prvi nastop z violino, in potem še kakšnega, in ja, še veliko jih je bilo… Nikoli nisem imela treme, nikoli me ni bilo strah, da gre kaj lahko narobe. In dejansko nikoli ni šlo nič narobe. Ampak potem, pri ene dvanajstih, trinajstih, me je javnega nastopa postalo strah. Groza. Dvorana ljudi, oder, violina. Profesorica v prvi vrsti. No, saj ne da bi šlo za kakšne super pomembne nastope, fora je v tem, da se tega strahu še sedaj nisem znebila. In nisem edina. Vse ljudi, ki jih poznam, je strah javnega nastopa v smislu: jaz na odru- polno folka gleda vame.

Ampak zakaj? Saj smo pripravljeni. Znamo. Zakaj bolj ko smo starejši, bolj kompliciramo? Od otrok bi se morali še marsičesa naučiti, in prvo na mojem spisku je fuck off trema.

Če verjameš, in si samozavesten glede tega, kar delaš in glede tega, da nič ne more it narobe… Se s tem zmanjša možnost, da bi res kaj šlo narobe?

jutri mora bit lep dan!

pavot — Mon, 14 Jul 2008 19:18:31 +0000

Jutri hočem sonce! Ker sem že 3 dni zapored slabe volje. Mogoče bo shopping therapy in dobra tortica iz zvezde pomagala.

Smilim se sama sebi. Na ful.

pavot — Tue, 08 Jul 2008 21:00:31 +0000

neka nevrotična komarka me je OSEMKRAT v noči pičla. in vsi piki so na stopalih, le eden je na roki. PIZDARIJA GRRRR#$&#&)”!!!!!!!!!!!!11 argh.

Potem sem se ob šterih zjutrej vsedla na postlo, zaprla okn, pržgala luč in čakala, kdaj bo zbrala jajca, da me napade devetič. BZZZZZ BZZZZZ zabrenči okoli glave… POK! Tako sm jo sploščila, da je od nje ostal le flek.

Z mano se noben ne bo zajebavov, OKEJ?!??!?!

fakin dobra paella

pavot — Wed, 02 Jul 2008 18:22:26 +0000

danes sem spet kuhala. Slikca za dokaz. Pa še dobro je blo recept za družinsko porcijo: SESTAVINE:

skodelica riža (dolgozrnati/basmati) ( po želji malo več/manj) 250- 350 g očiščenih morskih sadežev pol piščančjih prs 3/4 velike rdeče paprike 1 čebula 2 stroka česna olje 1 zvrhana skodelica graha 1/2 limone sol poper (mleti in v zrnu) žafran/žafranika kurkuma in ostale začimbe po želji (če mate radi ful pikantno, začinte s curry-jem)

PRIPRAVA:

1.skuhajte riž (ampak ne preveč) 2.skuhajte na hitro meso, ki ste ga narezali na majhne kocke (vržeš v krop, pustiš, da vre 5 minut, oz. toliko časa, da postane bele barve, vendar ne predolgo) 3.skuhaš morske sadeže (vržeš v krop,vendar ne v isti krop, kot piščanca) vret mora okoli 3 minute 4.vzamete večjo posodo s teflonskim dnom 5.nasekljaš čebulo in česen, na olju pražiš, da postekleni in zadiši 6.dodaj na majhne kockice narezano papriko 7.popražiš papriko (5, 10 minut) 8.potreseš s papriko v prahu (3 kavne žličke/ po okusu) 9. dodaj riž, meso, morske sadeže, grah 10.posuj z žafranom( postat mora lepe rumene barve), in dovolj posoli( vmes probaj, da ne bo preslano) 11. dodaj poper: nekaj zrn ali mleti poper (vmes mešaj in probavaj, da ne bo preveč pikantno, razen če je to namen) 12. ožemi polovico limone in s kavno žličko pokapaj pol ali celo količino soka (po okusu, če je preveč ni dobro) 13. kuhaj še približno 10 minut, če je ‘masa’ presuha, dolijte malo vode (skos moraš mešat, da se spodej slučajno ne zapeče, in vse delaj na zmernem ognju.mi mamo kremično ploščo, pa delam vse na dvojki)

MMM, če se kdo loti, dober tek :)

Evo, in končno tud slikca današnje dobrote. In ja, mora bit tako rumeno.

me lahko nekdo prosim razsvetli in mi pove kdaj so razprodaje?

pavot — Mon, 30 Jun 2008 16:59:53 +0000

A ve kdo? Nekateri pravijo avgusta, nekateri julija, bla bla. Torej…Kdaj se začnejo?

Ko se jutro začne ob enih popoldne

pavot — Mon, 30 Jun 2008 14:02:49 +0000

Sanjalo se mi je, da jem sladoled. Kako obupano se mora to slišat?

p.s. se kdo javi in mi pospravi sobo?

Končno počitnice, končno čas za stvari, ki si jih med šolskim letom pišeš na post-it, da jih ne pozabiš narest, ko maš čas.

pavot — Tue, 24 Jun 2008 21:09:51 +0000

Odprto okno, vetrič in plapolajoča zavesa, v radiator zataknjena opijeva dišeča palčka. Škoda, da ne zadane. In ležim ponoči v postelji in razmišljam. In sem v svoji glavi ure in ure, dneve, 2 meseca in razmišljam o vsem, kar sem med šolskim letom potisnila na stranski tir, ker je bilo vsega drugega dovolj. Lani med počitnicami sem prišla do hipoteze smisla. Upam, da Žižka ne bi kap, če bi jo slišal.

Že od maja v glavu snujem akvarel. Lepa beseda- snujem. V mestu ne vidiš tega, kar želim narisat. Na babičinem vrtu ni tega, kar želim narisat. Moram najt polje pšenice, popolno polje, s popolno skupinico razpršenega maka.

Pa potem je tu kilogram gline, ki ga moram kupit, ker imam še eno idejo, za katere izvedbo nisem našla časa med šolskim letom. Pa mavec, za odlitek. Pa že eno leto me v predalo čaka preluknjano zeleno muransko steklo, da nekaj naredim iz njega, …

Počasi mineva monsunsko obdobje v moji glavi glede milijon opravkov, datumov, sem-tja-spet nazaj-kaj sem še pozabila… brr.

Korenčkov kolač. Mmmmm, njami!

pavot — Sat, 21 Jun 2008 21:34:39 +0000

Ne verjamete? Hm, pa poglejmo. Še jst, ki ne maram kuhanja sem se danes spravla tole delat. Pa še čist u izi je.

Takole zgleda domač koren, preden je opran in očiščen.

Takole zgleda pa končni rezultat:

Ki ga po petih minutah manjka pol, kar je dokaz, da ni tako zanič, kot si ljudje mislijo:

Največji šit kuhanja je bilo pospravljanje:

Pa še recept:

Dela se po jogurtovih lončkih.. tistih ta srednjih, prb. 250-300 ml:

1,5 lončka moke 3/4 lončka rjavega cukra 1 čajna žlička sode-ne zvrhana! 2 čajni žlički cimeta-lahko tri, če ga mate radi 1 čajna žlička pecilnega praška pol čajne žličke soli pol lončka seseklanih na kose orehov (ne mletih) pol lončka rozin (ne narezanih) 3/4 lončka olja 2-3 jajca 1,5 lončka naribanega korenja (ko meriš, ga z dlanjo potlačiš k dnu, ker se ful stisne) 1 žlička vanilij skadkorja (če želite-jst se mu izognem)

Premaz: pol tavelikega mascarponeja 1 žlička vanilij sladkorja (js ga ne dam) lonček sladkorja v prahu (jst ne dam celega, ker pride čist kul sladko, tut, če ni velik cukra, pač probavaš maso, dokler ti ni kul)

Priprava

1) posoda: moka+soda+pecilni+cimet+sol= ‘masa’, ki jo mešaš

2) masi dodaš: rjavi sladkor, vanili sladkor, rozine, orehe

3) v maso nrdiš lukno in daš notr: jajca, koren, olje

4) dobro premešaš (še posebej po dnu, ker tam se rada pozabi moka)

5) pečeš v malo pomaščenem pekaču na 180°C, 45 minut

ko se shladi, ga premažeš s premazom. Ko serviraš, ne puščaj na pultu, ampak shrani v hladilnik, ker se premaz začne topit.

Bon appetit, mes amis!